Kaj je kapilarna vlaga?

Kapilarna vlaga je velik problem pri vseh starejših objektih (hidroizolacije sploh ni ali je dotrajana) in opažamo, da tudi pri novejših objektih kjer je bila neustrezno izvedena hidroizolacija. S problemom kapilarne vlage se sooča vse več ljudi, predvsem tisti, ki živijo v starih in ne obnovljenih objektih.

Pri kapilarni vlagi prihaja do vleka vlage iz zunanjosti v samo konstrukcijo stavbe. Neustrezno  izvedena  ali  dotrajana  hidroizolacija je pogost vzrok vlažnih zidov pri vseh starejših hišah. To pripelje do pojava kapilarne vlage, pri čemer voda iz tal prehaja v stene stavb in se lahko v ekstremnih primerih povzpne tudi do 6m visoko.

Dež, sneg in talna voda nenehno vlažijo zgradbe. Tem nadlogam se pridruži še vlaga, ki se dviga po drobnih porah v zidu, tista, ki nastaja ob uporabi »mokrih« prostorov (kuhinja, kopalnica) ter »potenje« betonskih delov zgradb zaradi slabo izvedene toplotne izolacije.

Pri procesu kapilarnega dviga vlage porozne stene vpijajo vodo iz tal. Kapilarna vlaga se dviguje skozi pore in kapilare, običajne velikosti od 1 do 2/1000 mm. Voda prinaša v stene minerale in mineralne soli, ki ostanejo v steni, ko voda izhlapi. Vlago najmočneje vpijajo opeka, apnenec, gips in malta. Z izhlapevanjem vode se soli prenašajo na površino stene v območje ometa, kjer se v veliki koncentraciji kristalizirajo in odlagajo. Višina kapilarnega dviga je odvisna od debeline stene in kvalitete ometa.

Več o kapilarni vlagi si preberite tukaj … KAJ JE KAPILARNA VLAGA?

OI vlagi v zidovih - kapilarni vlek

Dež, sneg in talna voda nenehno vlažijo zgradbe.

Tem nadlogam se pridruži še kapilarna vlaga, ki se dviga po drobnih porah v zidu, tista, ki nastaja ob uporabi »mokrih« prostorov (kuhinja, kopalnica) ter »potenje« betonskih delov zgradb zaradi slabo izvedene toplotne izolacije. V vseh primerih je najboljša in brezhibna izvedba toplotnih in vodnih izolacij po načrtih in nasvetih strokovnjakov.

Kako se znebiti kapilarne vlsge v zidovih s sistemom Moxture

Stare zgradbe nimajo talnih vodnih izolacij, ali pa so slabo izvedene. Če pa upoštevamo še pretežno slabo vzdrževanje strehe in strešne kritine, se ne smemo čuditi vlažnosti zgradb

Najprej moramo preprečiti nadaljnje vdore vode v zgradbo (obnova strehe in drenažno izsuševanje zemljišča okoli zgradbe).

Zidove in lesene nosilne tramove pa izsušimo z zidnimi zračniki – kondenzatorji.

Sistem Moxture stoji na predpostavki, da s pravilno izvrtanimi luknjami (pod pravilnim kotom, pravilnega razmika, pravilna globina,…) in vstavljenimi kondenzatorji (kateri imajo tudi funkcijo, da se luknje ne sipajo) poskrbimo, da se zidovi začnejo sušiti tako v spodnjem kot zgornjem delu na naraven način. Funkcija sušenja je doživljenjska (če se lukenj ne zapira).

Način dela

V vlažne zidove izvrtamo z zunanje strani luknje katere morajo biti strokovno izvedene. V izvrtane luknje se vgradijo zidni zračniki – kondenzatorji. S pravilno razmestitvijo odprtin in strokovno vgrajenimi zračniki bo zgradba začela »dihati« in se sušiti. V primeru vlažnosti kleti se v kleti izvrtajo vrtine ter se poskrbi za ustrezno prezračevanje, da vlaga katera se bo sproščala iz zidov lahko zapusti prostor.

Rezultati takega načina izsuševanja so presenetljivi, kljub sorazmerno zelo majhnim stroškom.

Zidni zračnik – kondenzator je za področje celotne Evrope Intelektualno registriran in zaščiten model.

Čas sušenja objektov

Čas sušenja je odvisen od stopnje vlažnosti ter debeline zidov. Povprečni čas sušenja je od 4-6 mesecev.

Po tem obdobju, oziroma po kompletni osušitvi, lahko kondenzatorje odstranite in luknje zaprete vendar samo v primeru, da so se izvedla tudi druga sanacijska dela, kot so hidroizolacija, drenaža s čimer bi preprečili nadaljnje vlaženje. V obratnem primeru svetujemo, da kondenzatorji ostanejo v zgradbi doživljenjsko ter tako preprečujejo (sprotno izsuševanje) nadaljnje vlaženje stavbe in funkcija sušenja bo doživljenjska. Po določenem obdobju, ko bo objekt suh se lahko naredi nova fasada, novi opleski in se sanira plesen. Nujno je, da se vsa ta dela naredijo šele ko bodo zidovi suhi.

Sistem Moxture ne preprečuje nadaljnje vlaženje vendar pa izsušuje kar je vlažnega. Kapilarni vlek je lahko zelo neprijeten ter vpliva na kvaliteto življenja. Vendar rešitev je na dlani, obstaja sistem s čimer lahko uspešno in kvalitetno odpravimo ta pereč problem. Kapilarna vlaga tako izgubi na moči in ne škodi več zgradbam ter ne uničuje kvalitete življenja.

Z našim sistemom smo v 35 letih smo uspešno izsušili veliko objektov po celi Sloveniji in nas veseli, da so zgradbe še danes suhe in jim kapilarni vlek ni več prišel do živega.

V primeru, da se soočate s kapilarno vlago in vlažnostjo objekta nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo svetovali, saj nam je to v zadovoljstvo in veselje.